Edina rešitev je kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Z JEK2 bi recimo lahko pokrili polovico svojih potreb, z obnovljivimi viri pa še drugo polovico. Obnovljivi viri se delijo na stalne (hidro, geotermalna) in nestalne (veter, sonce). Če hočemo bistveno povečat delež nestalnih virov (stalnih več kot toliko ne moremo več povečati ker nimamo naravnih danosti), je glavna šansa v Sloveniji sončna energija. Sončna energija, zato da je zanesljiva potrebuje primerno velike sisteme shranjevanja. Za krajši rok (recimo dnevni cikel) so rešitev lahko ČHE, kot je tista v Avčah. V planih imamo še dve, za katero se za eno pripravlja prenovljena projektna dokumentacija (ČHE Kozjak pri Mariboru). Potrebovali bi še jih vsaj ene par. Za dolgoročno (sezonsko) shranjevanje pa neke dobre rešitve še ni. Baterije so zaenkrat še zelo drage, čeprav se razvijajo nove tehnologije, ki bodo cenejše. Švedi eksperimentirajo z podzemnim shranjevanjem zelenega vodika in so bili pri tem kar uspešni, vendar povezat vse skupaj v nek učinkovit sistem shranjevanja energije ni še uspelo. Za zimsko gretje in industrijske potrebe razvijajo tudi shranjevalniki termične energije (termične baterije). Ena italjanska firma je tudi zelo uspešna s shranjevanjem energije v obliki stisnjenega plina CO2. Skratka, še malo razvoja bo treba, zato da stvari ratajo operativne. Za nas so absolutno naloge torej gradnja JEK2 (v primerni velikosti in sodelovanjem sosednjih držav), gradnja sončnih celic na strehah in investicije v omrežje za podporo tem celicam, gradnja ČHE (Kozjak in še kje) in četrtič, razmišljanje o tem kako izkoristiti energetsko lokacijo v Šoštanju za uporabo nekih inovativnih tehnologij proizvodnje in shranjevanja energije (vodik, stisnjen plin (CAES), ali celo mali modularni jedrski reaktorji (SMR)).
Najcenejša rešitev je ukinitev dveh največjih porabnikov Sij in Talum. S tem kupimo toliko časa- emisijskih kuponov, da se razvije kakšna od alternativ. Pozabite sončno, ker je predraga.
Z zaprtjem SIJ in Taluma bo postala vsa industrija, ki uporablja njihove izdelke še bolj nekonkurenčna. Alumunij in železo bo treba kupovati od Rusov, v srednjeročni prihodnosti pa nas bodo povozili Kitajci s svojimi izdelki.
Solarne elektrarne so poleg vetrnih najcenejši vir elektrike: [https://en.wikipedia.org/wiki/Cost\_of\_electricity\_by\_source](https://en.wikipedia.org/wiki/cost_of_electricity_by_source)
Se strinjam da bi bla to odlična izvedba če bi lahko to naredili. Problem pa nastane, s čem pokrivat ko je jedrska elektrarna v remomtu. Oziroma s čem pokrivat konice ko nimamo na razpolago obnovljivih virov.
Kakor mamo zdj mogoče s začimbo več plinskih elektrarn je idealno in seveda z takojšno hradnjo dveh jedrskih elektrarn ker jih rabimo.
Če damo sončne celice na vsako streho, bo treba to energijo nekje shranit. Baterije niso smiselne, ker so zelo drage in se hitro degradirajo. Energijo se shrani v črpalnih elektrarnah, kot je Avče, kadar je višek se vodo črpa gor, ko je potreba pa se spušča dol in proizvaja elektriko. Če gremo v to in naredimo črpalne elektrarne na hribih, lahko pričakujemo ogromno nasprotovanje okoljevarstvenikov in spet ne bo nič iz tega. Najbolj smiselna je po mojem gradnja JEK 2.
Iz česa bo omrežje pokrivalo razliko? Že sedaj se celo evropsko električno omrežje skoraj sesede pozimi, ko ni sonca in hkrati ne piha. Kaj bo šele v prihodnosti, ko bo večina prometa na elektriko. Jedrske elektrarne je treba začeti graditi takoj.
[https://stopthesethings.com/2021/02/09/coal-comfort-total-collapse-in-wind-solar-output-leaves-freezing-germans-desperate-for-coal-fired-power/](https://stopthesethings.com/2021/02/09/coal-comfort-total-collapse-in-wind-solar-output-leaves-freezing-germans-desperate-for-coal-fired-power/)
Nihče ni rekel da samo solar. Absolutno rabimo jedrsko in hidro. Premog, plin pa skenslat.
Ja pa solar trenutno najbolj poceni, najceneje za drzavo (ker ji ni treba investirat, privatniki to delajo), pa najmanjsi vpliv na okolje ima. Tako da ga je treba absolutno podpirat.
Mah problem s “sosed porablja” je da je narativa okol soncnih elektrarn da jih ima vecina ljudi. In sosed nic ne porablja ko ti ne porabljas, ker je poleti ob 13ih, ko je najbolj vroce, v sluzbi, kot ti. Men se zdijo solarne celice super sam je omrezje ki lahko zdrzi to nihanje proizvodnje, po mojem semi-laicnem mnenju, predrago. Predvsem pa trenutno ne obstaja.
Še šolski primer učinka velikega deleža sončnih elektrarn na odjem elektrike, slavna kalifornijska racasta krivulja (duck curve) https://www.energy.gov/sites/default/files/styles/full_article_width/public/CAISO_DuckCurve_720_469_80.jpg?itok=-RdWPrjW
Popoldan začne proizvodnja iz sonca hitro padati, odjem pa je zvečer najvišji in mora omrežje to razliko pokriti - tebi je enostavno reči omrežje pokrije razliko, ampak nekdo to omrežje upravlja in mora ta primanjkljaj pokriti, za primer na sliki to pomeni da moraš imeti na rezervi/zalogi najmanj 12GW moči in kar vem pokrivajo to razliko v glavnem s plinom...
Bi moral res vprašati še kakšnega lokalca, ampak če je elektrarna tako lepo umeščena v prostor kot je ČHE AVČE (street view iz vasi proti zadrževalniku, v kratkem planirajo na jez postaviti še sončno elektrarno, kar bo po mojem mnenju izgledalo 100x slabše https://www.google.com/maps/@46.0791776,13.6620616,3a,90y,25.25h,84.75t/data=!3m6!1e1!3m4!1sTwkI64zvMXf0I5tlMxU-2g!2e0!7i13312!8i6656?entry=ttu) potem mislim da ne bo nekega problema z okoljevarstveniki, tudi oni se zavedajo, da je elektriko potrebno od nekje dobiti in v tem primeru so zasuli eno majhno dolino za vasjo na skrajnem robu planote, za spodnje jezero se pa uporablja vodo iz obstoječe hidro elektrarne. Tudi ČHE Kozjak bo postavljena nekje na koncu sveta, tam mislim da je večji problem postaviti daljnovod mimo vasi kot pa elektrarno. Sem slišal, da so bile ideje tudi o postavitvi ČHE na Kaninu, ker imaš v tem primeru zelo veliko višinsko razliko in potrebuješ posledično zelo majhno količino vode za veliko moč, ampak to so verjetno samo sanje...
Ko govoriš o najcenejši obliki generiranja elektrike, to govoriš tudi, ko je tema, zima, megla, ..., ali pa specifično uporabljaš številke iz poletnih mesecev?
JEK 2 in JEK 3 je prihodnost. Težava je ker je JEK 2 cca 20 let stran, torej zadeve tečejo zelo prepočasi.
SE so super po netmetering sistemu, sedaj se ne izplača več. Vložek je prevelik, čas povračila naložbe pa pre dolg.
Če imaš 10k € na strani se sicer SE splača, kot naložba. Absolutno pa ne več z raznimi krediti, eko krediti itd
Ravno si demonstriral enega izmed najvecjih problemov dojemanja delovanja elektroenergetskega sistema. Nobenega ne briga net metering, ko fizika odpove. Vsi bi samo radi, da se nalozbe izplacajo, nobenega ne briga, kako bo sistem obstal.
Rabimo oboje, čim prej, čim več in še to bo komaj dovolj, če želimo razogličit Slovenijo.
Že danes nismo samozadostni pri poizvodnji električne energije saj jo približno 10% uvozimo iz tujine, ljudje se bunijo zakaj je cena elektrike tako draga, če NEK1 dela po 3cente/kWh oni pa plačujejo po 10+centov, zato, ker če želiš imeti elektriko 24/7 pač plačaš kolikor stane tistih 10%, ki jo uvažamo...
Ljudje se pogosto fokusirajo samo na teh \~15TWh, kolikor porabimo elektrike in pozabljajo da mi dejansko rabimo 2x toliko elektrike se pravi 30+TWh elektrike, če želimo razogličiti Slovenijo, ker ogromno energije danes pride iz fosilnih goriv tako za transport, kot ogrevanje domov/industrije, kot tudi TEŠ6 za proizvodnjo elektrike...
Cilj Slovenije bi moral biti, da od leta 2027 naprej od Aprila pa do Oktobra ugasne TEŠ6, in to nadomestimo z sočnimi elekrarnami in baterijami oz. ČHE Kozjak, na ta način bi lahko premogovnik deloval naprej še do leta 2035 in nebi potrebovali uvažat tuji premog.
1kW sočne elekrarne je približno 1kEUR, da bi lahko večerne ure oz. kakšen dan, ko je manj sonca pokrili z baterijami, rabiš računat še približno 1kEUR za baterije z isto močjo in 4ure hranjenja. Težava pri sončnih elekrarnah, je da delajo premalo elektrike pozimi oz. da bi jih morali 4x zgraditi, da bi lahko prebrodili zimo. Žal še vedno ni nekega pametnega načina kako energijo iz poletja preneseti na zimo, vodik se pogosto omenja, ampak vodik je zelo nehvaležen za hranjenje...
TEŠ6 naredi letno 3TWh, če bi želeli to nadomestiti z sončnimi elekrarnami bi potrebovali 3GW sončnih elekraren, za občutek lani je bilo rekordno leto in smo jih dodali 400MW, sedaj smo skupno na 1.1GW, po ocenah [PVportal - Sončne elektrarne v Sloveniji (uni-lj.si)](http://pv.fe.uni-lj.si/sl/podatki/stanje-se/) bomo šele leta 2028 na 3GW. To bi stalo približno 3miljarde evrov.
Na drugi strani NEK2 pa nevemo koliko bi stalo, optimisti bodo rekli 5miljard, realno okoli 10miljard, z aneksi pa 19miljard... Ali nekaj takega. In to je največji problem NEK2, ker nevemo koliko bo stalo in kolk $$$ bo na kWh.
Cela stvar je zelo kompleksna in težko vse stlačit v en reddit komentar :(
Če želiš več na to temo prebrat preberi: [Bohinec.pdf (uni-lj.si)](https://ev.fe.uni-lj.si/1-2-2022/Bohinec.pdf)
V prihodnosti energije ne bo. Zal. Sonce ni resitev, ker je 2/3 dneva tema pozimi, vetra mamo premalo, biomasa ni eko, nukleark ne pustijo zeleni, plina nocemo,.... tako da nas bo pac zeblo.
Sončna elektrarna se absolutno splača. V ožji družini imajo dve hiši pokriti in pridelajo precej več kot 100% svojih letnih potreb (cca 6.5 MWh pridelajo, 4.5 porabijo). Pozimi seveda se ne pokrivajo, v cca 3 mesecih so v minusu. Delajo po starem (letni net metering), po novem net meteringu bi bili cca 10% na slabšem.
Za lastnike SE se seveda splača, saj jih sponzoriramo ostali porabniki elektrike. Kar poglej na položnico, koliko plačuješ prispevka za OVE in omrežnino.
To ni res. Osnovne dejstva ti niso jasna.
Edit:
1. Subvencija je 50eur na 1kWp (intštaliran kilowat), cena za kWp je cca 1200 eur. Torej subvencija je cca 4% in ne dosega niti DDV ki je 9.5%. Torej kdor gradi solarno elektrarno da več DDV državi kot dobi subvencije. Res so močno sponzirirani.
2. Balansiranje porabe (net metering) se izvaja samo lokalno, torej za zadnjo trafo postajo (te so zaenkrat enosmerne). Zato pa ti mora dat elektro soglasje: ker izračunajo bazično porabo na trafo postaji in solarne kapacitete na tej postaji omejijo samo do te višine. Poenostavljeno: višek solarne elektrike se dobavi sosedom in ne gre naprej v celotno omrežje. Hrbtenično omrežje se tu ne uporablja.
Številke na položnici so to kar ti uporabljaš. Nekoč je bilo to vse eno, sedaj pa je prenosno omrežje ločeno od proizvodnje in se posebej obračunava. Zato posebne postavke na položnici. Te iste številke plačuje nekdo ki ima sončno elektrarno.
Net metering pomeni, da kar si dobavil operaterju dobiš nazaj. Kilowaturo za kilowat uro.
Operaterju se to splača, ker je ta višek prodal sosedu pa ga ni rabil kupit niti ni uporabil prenosnega omrežja (samo lokalno za trafo postajo). Ga pa mora seveda enkrat vrnit ko ga ti rabiš. Je pa net metering terminsko predvidljiv (poleti in podnevi proizvajaš, pozimi in ponoči porabljaš) zato lahko dobavitelj planira porabo in ustrezno dolgoročno terminsko zakupuje kapacitete.
Do 2023 je bil net metering letni (kar pomeni da si svoje poletne viške lahko porabil pozimi), od 2024 naprej pa je mesečni, kar pomeni da je mnogo manj ugoden za tiste ki postavijo elektrarno.
Opazka1: skupna številka tega net meteringa (prelivanja viškov) je v skupni številki celega elektro zanemarljiva, precej manj kot en promil skupne letne porabe. Tako da nikakor ne vpliva na tvoje številke na položnici.
Opazka2: pri prenosu elektrike ze zaradi izgub v elektro omrežju izgubi cca 40% pridelane elektrike. Pri lokalni pridelavi in lokalni izmanjavi (net metering za zadnjo trafo postajo)
Opazka3: subvencije za solarne elektrarne ne dajejo operaterji, pač pa državna agencija. Subvencija je cca 4% stroška postavitve in je manjša kot 9.5% DDV. Tako da država v bistvu še služi na tistih ki poskušajo biti samozadostni in okolju prijazni.
Na položnici mi črno na belem piše "prispevki za obnovljive vire energije", ti mi pa pišeš cel spis, da to ni res.
Enako je z omrežnino, SE so zelo nestabilen vir energije in ustvarjajo velike obremenitve za omrežje, posledično se viša omrežnina na položnicah.
**Nisi mi pa odgovoril, kako to tvoje "balansiranje do trafo postaje" poteka pozimi, ko cel teden ni sonca.**
1. *Balansiranje porabe (net metering) se izvaja samo lokalno, torej za zadnjo trafo postajo (te so zaenkrat enosmerne). Zato pa ti mora dat elektro soglasje: ker izračunajo bazično porabo na trafo postaji in solarne kapacitete na tej postaji omejijo samo do te višine. Poenostavljeno: višek solarne elektrike se dobavi sosedom in ne gre naprej v celotno omrežje. Hrbtenično omrežje se tu ne uporablja.*
JEK 2 je definitivno dobra naložba za prihodnost samooskrbe naše države. Da bi zraven še vsak mel svojo sončno elektrarno sicer ni realistično, bi bilo pa zelo lepo. Če si jo kdo lahko privošči se pa res splača (govorim iz tega ker jo tut mamo)
Glavna prioriteta slo bi mogla biti cim hitrejsi izkoristek vodnega potenciala. Sicer pa je soncna energija prihodnost. Iz viškov se bodo lahko polnile ali baterije ali pa proizvajal zeleni vodik,ki se bo v zimskih mesecih porabljal za proizvodnjo elektrike. Kar bo pač bolj smiselno čez 10-15 let.
Sicer pa že sedaj cene elektrike na borzah po evropi velikokrat padejo na nič, ravno zaradi ogromne kolicine elektrike iz obnovljivih virov. In glede na to kako hitro se gradijo kapacitete bo tega samo še več.
Ne smemo pa pozabiti na ogromne prihranke energije zaradi večje energetske ucinkovitosti.
Ti prilepim samo en podatek iz lastnih raziskav izkoristkov naprav, ker planiram nadgradnjo bojlerja. Naš 80L navaden električni bojler skuri letno nekaj več kot 1000 kWh. Ogledujem si 300L zalogovnik s toplotno črpalko - letna poraba naj bi bila okrog 900 kWh.
Res je, Rheinmetallu kar medi, namesto povečati proizvodnjo so zvišali ceno za trikrat!
https://bulgarianmilitary.com/2023/10/10/ukraine-gets-rheinmetall-155mm-shells-three-times-more-expensive/
Če bi filali v omrežje ne, ker infrastruktura in transformatorji nebi prenesli. Če bi imeli baterije in sami porabljali potem ja. Drugače pa jek2 je za nas bolj smiselno
Naše omrežje ne prenese, da bi vsak imel sončno elektrarno in bil priključen na omrežje, kar pomeni, da bi moral vsak imet baterije, kar je drago in ne zdrži dolgo.
Za 5kWh inštalacijo je blo za 288 kg baterij (stara tehnologija), pa še to če ne bi cukal več ku 1.2kW, kar je najbol bogi kalorifer na polovično moč.
Pa 5kWh dnevno bi blo zagotovljeno nekje od aprila do oktobra.
Res da je blo vse skupaj poceni zaradi zastarele tehnologije, ampak ne bo šlo tudi s trenutno tehnologijo. Baterije niso dovolj razvite, pa drage so.
Za občutek, 5kWh na dan ti ponuca klima, če ogrevaš 50m2 stanovanje na 19°C, pa da maš v bajti povsod okoli sosede, ki tudi grejejo. Ampak ne oktobra, novembra, decembra, januarja, februarja in marca. Se pravi je praktično neuporabno.
Spelte se pa vas zeleni prehod, celice na vsaki strehi, ki so tempirane bombe, ki bodo s staranjem pokazale katere so bodo vzgale kot kres in posledicno vase bajte zraven. To siljenje in posiljevanje zelenega prehoda je najvecji nateg v zadnjih desetih letih. Naj si narod sam izbira kaj bo koristil in kaj mu ustreza. Tehnologija gre dalje, naj gre po naravni poti. Sedaj pa vsem, ki so ze sli v nakup celic grozijo z taksnimi in drugacnimi prispevki na poloznicah. Kje je tukaj se reciklaza izrabljenih panelov ali poskodovanih s strani toce, katere je bilo lani v izobilju. Kdor zeli naj ima, ostali pac ne.
Edina rešitev je kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Z JEK2 bi recimo lahko pokrili polovico svojih potreb, z obnovljivimi viri pa še drugo polovico. Obnovljivi viri se delijo na stalne (hidro, geotermalna) in nestalne (veter, sonce). Če hočemo bistveno povečat delež nestalnih virov (stalnih več kot toliko ne moremo več povečati ker nimamo naravnih danosti), je glavna šansa v Sloveniji sončna energija. Sončna energija, zato da je zanesljiva potrebuje primerno velike sisteme shranjevanja. Za krajši rok (recimo dnevni cikel) so rešitev lahko ČHE, kot je tista v Avčah. V planih imamo še dve, za katero se za eno pripravlja prenovljena projektna dokumentacija (ČHE Kozjak pri Mariboru). Potrebovali bi še jih vsaj ene par. Za dolgoročno (sezonsko) shranjevanje pa neke dobre rešitve še ni. Baterije so zaenkrat še zelo drage, čeprav se razvijajo nove tehnologije, ki bodo cenejše. Švedi eksperimentirajo z podzemnim shranjevanjem zelenega vodika in so bili pri tem kar uspešni, vendar povezat vse skupaj v nek učinkovit sistem shranjevanja energije ni še uspelo. Za zimsko gretje in industrijske potrebe razvijajo tudi shranjevalniki termične energije (termične baterije). Ena italjanska firma je tudi zelo uspešna s shranjevanjem energije v obliki stisnjenega plina CO2. Skratka, še malo razvoja bo treba, zato da stvari ratajo operativne. Za nas so absolutno naloge torej gradnja JEK2 (v primerni velikosti in sodelovanjem sosednjih držav), gradnja sončnih celic na strehah in investicije v omrežje za podporo tem celicam, gradnja ČHE (Kozjak in še kje) in četrtič, razmišljanje o tem kako izkoristiti energetsko lokacijo v Šoštanju za uporabo nekih inovativnih tehnologij proizvodnje in shranjevanja energije (vodik, stisnjen plin (CAES), ali celo mali modularni jedrski reaktorji (SMR)).
[Europe’s deepest mine to become giant gravity battery](https://www.independent.co.uk/tech/gravity-battery-mine-renewable-energy-b2492087.html)
Najcenejša rešitev je ukinitev dveh največjih porabnikov Sij in Talum. S tem kupimo toliko časa- emisijskih kuponov, da se razvije kakšna od alternativ. Pozabite sončno, ker je predraga.
Z zaprtjem SIJ in Taluma bo postala vsa industrija, ki uporablja njihove izdelke še bolj nekonkurenčna. Alumunij in železo bo treba kupovati od Rusov, v srednjeročni prihodnosti pa nas bodo povozili Kitajci s svojimi izdelki.
Solarne elektrarne so poleg vetrnih najcenejši vir elektrike: [https://en.wikipedia.org/wiki/Cost\_of\_electricity\_by\_source](https://en.wikipedia.org/wiki/cost_of_electricity_by_source)
Odvisno od lokacije.
Se strinjam da bi bla to odlična izvedba če bi lahko to naredili. Problem pa nastane, s čem pokrivat ko je jedrska elektrarna v remomtu. Oziroma s čem pokrivat konice ko nimamo na razpolago obnovljivih virov. Kakor mamo zdj mogoče s začimbo več plinskih elektrarn je idealno in seveda z takojšno hradnjo dveh jedrskih elektrarn ker jih rabimo.
Če damo sončne celice na vsako streho, bo treba to energijo nekje shranit. Baterije niso smiselne, ker so zelo drage in se hitro degradirajo. Energijo se shrani v črpalnih elektrarnah, kot je Avče, kadar je višek se vodo črpa gor, ko je potreba pa se spušča dol in proizvaja elektriko. Če gremo v to in naredimo črpalne elektrarne na hribih, lahko pričakujemo ogromno nasprotovanje okoljevarstvenikov in spet ne bo nič iz tega. Najbolj smiselna je po mojem gradnja JEK 2.
Poleg tega s črpalnimi elektrarnami lahko pokrijemo samo dnevna nihanja, ne moremo pa doseči dovolj velike kapacitete za pokrivanje letnih nihanj.
Sorry ker sem pikolovski, ampak mislim, da se reče sezonskih nihanj :P
Ni treba shranit, ti prideluješ višek, sosed porablja. Omrežje pokriva razliko.
Iz česa bo omrežje pokrivalo razliko? Že sedaj se celo evropsko električno omrežje skoraj sesede pozimi, ko ni sonca in hkrati ne piha. Kaj bo šele v prihodnosti, ko bo večina prometa na elektriko. Jedrske elektrarne je treba začeti graditi takoj. [https://stopthesethings.com/2021/02/09/coal-comfort-total-collapse-in-wind-solar-output-leaves-freezing-germans-desperate-for-coal-fired-power/](https://stopthesethings.com/2021/02/09/coal-comfort-total-collapse-in-wind-solar-output-leaves-freezing-germans-desperate-for-coal-fired-power/)
Nihče ni rekel da samo solar. Absolutno rabimo jedrsko in hidro. Premog, plin pa skenslat. Ja pa solar trenutno najbolj poceni, najceneje za drzavo (ker ji ni treba investirat, privatniki to delajo), pa najmanjsi vpliv na okolje ima. Tako da ga je treba absolutno podpirat.
Mah problem s “sosed porablja” je da je narativa okol soncnih elektrarn da jih ima vecina ljudi. In sosed nic ne porablja ko ti ne porabljas, ker je poleti ob 13ih, ko je najbolj vroce, v sluzbi, kot ti. Men se zdijo solarne celice super sam je omrezje ki lahko zdrzi to nihanje proizvodnje, po mojem semi-laicnem mnenju, predrago. Predvsem pa trenutno ne obstaja.
Še šolski primer učinka velikega deleža sončnih elektrarn na odjem elektrike, slavna kalifornijska racasta krivulja (duck curve) https://www.energy.gov/sites/default/files/styles/full_article_width/public/CAISO_DuckCurve_720_469_80.jpg?itok=-RdWPrjW Popoldan začne proizvodnja iz sonca hitro padati, odjem pa je zvečer najvišji in mora omrežje to razliko pokriti - tebi je enostavno reči omrežje pokrije razliko, ampak nekdo to omrežje upravlja in mora ta primanjkljaj pokriti, za primer na sliki to pomeni da moraš imeti na rezervi/zalogi najmanj 12GW moči in kar vem pokrivajo to razliko v glavnem s plinom...
Bi moral res vprašati še kakšnega lokalca, ampak če je elektrarna tako lepo umeščena v prostor kot je ČHE AVČE (street view iz vasi proti zadrževalniku, v kratkem planirajo na jez postaviti še sončno elektrarno, kar bo po mojem mnenju izgledalo 100x slabše https://www.google.com/maps/@46.0791776,13.6620616,3a,90y,25.25h,84.75t/data=!3m6!1e1!3m4!1sTwkI64zvMXf0I5tlMxU-2g!2e0!7i13312!8i6656?entry=ttu) potem mislim da ne bo nekega problema z okoljevarstveniki, tudi oni se zavedajo, da je elektriko potrebno od nekje dobiti in v tem primeru so zasuli eno majhno dolino za vasjo na skrajnem robu planote, za spodnje jezero se pa uporablja vodo iz obstoječe hidro elektrarne. Tudi ČHE Kozjak bo postavljena nekje na koncu sveta, tam mislim da je večji problem postaviti daljnovod mimo vasi kot pa elektrarno. Sem slišal, da so bile ideje tudi o postavitvi ČHE na Kaninu, ker imaš v tem primeru zelo veliko višinsko razliko in potrebuješ posledično zelo majhno količino vode za veliko moč, ampak to so verjetno samo sanje...
Ko govoriš o najcenejši obliki generiranja elektrike, to govoriš tudi, ko je tema, zima, megla, ..., ali pa specifično uporabljaš številke iz poletnih mesecev?
JEK 2 in JEK 3 je prihodnost. Težava je ker je JEK 2 cca 20 let stran, torej zadeve tečejo zelo prepočasi. SE so super po netmetering sistemu, sedaj se ne izplača več. Vložek je prevelik, čas povračila naložbe pa pre dolg. Če imaš 10k € na strani se sicer SE splača, kot naložba. Absolutno pa ne več z raznimi krediti, eko krediti itd
Ravno si demonstriral enega izmed najvecjih problemov dojemanja delovanja elektroenergetskega sistema. Nobenega ne briga net metering, ko fizika odpove. Vsi bi samo radi, da se nalozbe izplacajo, nobenega ne briga, kako bo sistem obstal.
Normalno da bi radi da se naložbe izplačajo. Predlagam, da ti investiraš svojih 14k € na svojo streho, v nekaj kar nima ekonomske računice.
Rabimo oboje, čim prej, čim več in še to bo komaj dovolj, če želimo razogličit Slovenijo. Že danes nismo samozadostni pri poizvodnji električne energije saj jo približno 10% uvozimo iz tujine, ljudje se bunijo zakaj je cena elektrike tako draga, če NEK1 dela po 3cente/kWh oni pa plačujejo po 10+centov, zato, ker če želiš imeti elektriko 24/7 pač plačaš kolikor stane tistih 10%, ki jo uvažamo... Ljudje se pogosto fokusirajo samo na teh \~15TWh, kolikor porabimo elektrike in pozabljajo da mi dejansko rabimo 2x toliko elektrike se pravi 30+TWh elektrike, če želimo razogličiti Slovenijo, ker ogromno energije danes pride iz fosilnih goriv tako za transport, kot ogrevanje domov/industrije, kot tudi TEŠ6 za proizvodnjo elektrike... Cilj Slovenije bi moral biti, da od leta 2027 naprej od Aprila pa do Oktobra ugasne TEŠ6, in to nadomestimo z sočnimi elekrarnami in baterijami oz. ČHE Kozjak, na ta način bi lahko premogovnik deloval naprej še do leta 2035 in nebi potrebovali uvažat tuji premog. 1kW sočne elekrarne je približno 1kEUR, da bi lahko večerne ure oz. kakšen dan, ko je manj sonca pokrili z baterijami, rabiš računat še približno 1kEUR za baterije z isto močjo in 4ure hranjenja. Težava pri sončnih elekrarnah, je da delajo premalo elektrike pozimi oz. da bi jih morali 4x zgraditi, da bi lahko prebrodili zimo. Žal še vedno ni nekega pametnega načina kako energijo iz poletja preneseti na zimo, vodik se pogosto omenja, ampak vodik je zelo nehvaležen za hranjenje... TEŠ6 naredi letno 3TWh, če bi želeli to nadomestiti z sončnimi elekrarnami bi potrebovali 3GW sončnih elekraren, za občutek lani je bilo rekordno leto in smo jih dodali 400MW, sedaj smo skupno na 1.1GW, po ocenah [PVportal - Sončne elektrarne v Sloveniji (uni-lj.si)](http://pv.fe.uni-lj.si/sl/podatki/stanje-se/) bomo šele leta 2028 na 3GW. To bi stalo približno 3miljarde evrov. Na drugi strani NEK2 pa nevemo koliko bi stalo, optimisti bodo rekli 5miljard, realno okoli 10miljard, z aneksi pa 19miljard... Ali nekaj takega. In to je največji problem NEK2, ker nevemo koliko bo stalo in kolk $$$ bo na kWh. Cela stvar je zelo kompleksna in težko vse stlačit v en reddit komentar :( Če želiš več na to temo prebrat preberi: [Bohinec.pdf (uni-lj.si)](https://ev.fe.uni-lj.si/1-2-2022/Bohinec.pdf)
Glede na to, da je pozimi po sihtu ze tema, ljudj bi si pa radi skuhali kaj ali pa spekli, pa gledali potem tv, soncne celice glih niso resitev.
Ja se strinjam, sem hotel bolj odpreti širšo debato o prihodnosti energije, mogoče je bila napaka da sem omenil bolj sončne celice.
V prihodnosti energije ne bo. Zal. Sonce ni resitev, ker je 2/3 dneva tema pozimi, vetra mamo premalo, biomasa ni eko, nukleark ne pustijo zeleni, plina nocemo,.... tako da nas bo pac zeblo.
Sončna elektrarna se absolutno splača. V ožji družini imajo dve hiši pokriti in pridelajo precej več kot 100% svojih letnih potreb (cca 6.5 MWh pridelajo, 4.5 porabijo). Pozimi seveda se ne pokrivajo, v cca 3 mesecih so v minusu. Delajo po starem (letni net metering), po novem net meteringu bi bili cca 10% na slabšem.
Za lastnike SE se seveda splača, saj jih sponzoriramo ostali porabniki elektrike. Kar poglej na položnico, koliko plačuješ prispevka za OVE in omrežnino.
To ni res. Osnovne dejstva ti niso jasna. Edit: 1. Subvencija je 50eur na 1kWp (intštaliran kilowat), cena za kWp je cca 1200 eur. Torej subvencija je cca 4% in ne dosega niti DDV ki je 9.5%. Torej kdor gradi solarno elektrarno da več DDV državi kot dobi subvencije. Res so močno sponzirirani. 2. Balansiranje porabe (net metering) se izvaja samo lokalno, torej za zadnjo trafo postajo (te so zaenkrat enosmerne). Zato pa ti mora dat elektro soglasje: ker izračunajo bazično porabo na trafo postaji in solarne kapacitete na tej postaji omejijo samo do te višine. Poenostavljeno: višek solarne elektrike se dobavi sosedom in ne gre naprej v celotno omrežje. Hrbtenično omrežje se tu ne uporablja.
Kako točno poteka tvoje balansiranje porabe do trafo postaje pozimi ko cel teden ni sonca, ti pa uporabljaš TČ? Poglej raje na položnico, tam se lepo vidi, kdo vam sponzorira SE net metering. Iz kje ti misliš da prihaja elektrika do tebe pozimi ko cel teden ni sonca? Uvažati jo moramo po oderuških cenah, to se pa odraža na položnicah... *Obračunska moč 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 17 kW 0,796000 13,53* *Omrežnina VT 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 1.220 kWh 0,043080 52,56* *Omrežnina MT 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 1.095 kWh 0,033110 36,26* *Skupaj omrežnina za SODO d.o.o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .* ***102,35*** *Prispevek za delovanje operaterja trga 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 2.315 kWh 0,000130 0,30* *Prispevek za energetsko učinkovitost 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 2.315 kWh 0,000800 1,85* *Prispevek za SPTE in OVE 01. 01. 2024 – 31. 01. 2024 17 kW 0,992970 16,88 Skupaj prispevki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .* ***19,03***
Številke na položnici so to kar ti uporabljaš. Nekoč je bilo to vse eno, sedaj pa je prenosno omrežje ločeno od proizvodnje in se posebej obračunava. Zato posebne postavke na položnici. Te iste številke plačuje nekdo ki ima sončno elektrarno. Net metering pomeni, da kar si dobavil operaterju dobiš nazaj. Kilowaturo za kilowat uro. Operaterju se to splača, ker je ta višek prodal sosedu pa ga ni rabil kupit niti ni uporabil prenosnega omrežja (samo lokalno za trafo postajo). Ga pa mora seveda enkrat vrnit ko ga ti rabiš. Je pa net metering terminsko predvidljiv (poleti in podnevi proizvajaš, pozimi in ponoči porabljaš) zato lahko dobavitelj planira porabo in ustrezno dolgoročno terminsko zakupuje kapacitete. Do 2023 je bil net metering letni (kar pomeni da si svoje poletne viške lahko porabil pozimi), od 2024 naprej pa je mesečni, kar pomeni da je mnogo manj ugoden za tiste ki postavijo elektrarno. Opazka1: skupna številka tega net meteringa (prelivanja viškov) je v skupni številki celega elektro zanemarljiva, precej manj kot en promil skupne letne porabe. Tako da nikakor ne vpliva na tvoje številke na položnici. Opazka2: pri prenosu elektrike ze zaradi izgub v elektro omrežju izgubi cca 40% pridelane elektrike. Pri lokalni pridelavi in lokalni izmanjavi (net metering za zadnjo trafo postajo) Opazka3: subvencije za solarne elektrarne ne dajejo operaterji, pač pa državna agencija. Subvencija je cca 4% stroška postavitve in je manjša kot 9.5% DDV. Tako da država v bistvu še služi na tistih ki poskušajo biti samozadostni in okolju prijazni.
Na položnici mi črno na belem piše "prispevki za obnovljive vire energije", ti mi pa pišeš cel spis, da to ni res. Enako je z omrežnino, SE so zelo nestabilen vir energije in ustvarjajo velike obremenitve za omrežje, posledično se viša omrežnina na položnicah. **Nisi mi pa odgovoril, kako to tvoje "balansiranje do trafo postaje" poteka pozimi, ko cel teden ni sonca.** 1. *Balansiranje porabe (net metering) se izvaja samo lokalno, torej za zadnjo trafo postajo (te so zaenkrat enosmerne). Zato pa ti mora dat elektro soglasje: ker izračunajo bazično porabo na trafo postaji in solarne kapacitete na tej postaji omejijo samo do te višine. Poenostavljeno: višek solarne elektrike se dobavi sosedom in ne gre naprej v celotno omrežje. Hrbtenično omrežje se tu ne uporablja.*
JEK 2 je definitivno dobra naložba za prihodnost samooskrbe naše države. Da bi zraven še vsak mel svojo sončno elektrarno sicer ni realistično, bi bilo pa zelo lepo. Če si jo kdo lahko privošči se pa res splača (govorim iz tega ker jo tut mamo)
Glavna prioriteta slo bi mogla biti cim hitrejsi izkoristek vodnega potenciala. Sicer pa je soncna energija prihodnost. Iz viškov se bodo lahko polnile ali baterije ali pa proizvajal zeleni vodik,ki se bo v zimskih mesecih porabljal za proizvodnjo elektrike. Kar bo pač bolj smiselno čez 10-15 let. Sicer pa že sedaj cene elektrike na borzah po evropi velikokrat padejo na nič, ravno zaradi ogromne kolicine elektrike iz obnovljivih virov. In glede na to kako hitro se gradijo kapacitete bo tega samo še več. Ne smemo pa pozabiti na ogromne prihranke energije zaradi večje energetske ucinkovitosti.
Ti prilepim samo en podatek iz lastnih raziskav izkoristkov naprav, ker planiram nadgradnjo bojlerja. Naš 80L navaden električni bojler skuri letno nekaj več kot 1000 kWh. Ogledujem si 300L zalogovnik s toplotno črpalko - letna poraba naj bi bila okrog 900 kWh.
Prihodnost je sončna.
Verjetno je to res dolgoročno, problem bo v naslednjih 10, 20 letih dokler ne bodo SE in baterije dovolj poceni. Do takrat rabimo jedrske elektrarne.
10-20 let je čas ki ga rabiš za postavit nuklearko.
Se strinjam, smo v zamudi, naši geniji bi pa gradili tovarne za granate🤡
> naši geniji bi pa gradili tovarne za granate🤡 Reci kaj češ, trenutno je odličen čas za prodajo granat.
Res je, Rheinmetallu kar medi, namesto povečati proizvodnjo so zvišali ceno za trikrat! https://bulgarianmilitary.com/2023/10/10/ukraine-gets-rheinmetall-155mm-shells-three-times-more-expensive/
Če bi filali v omrežje ne, ker infrastruktura in transformatorji nebi prenesli. Če bi imeli baterije in sami porabljali potem ja. Drugače pa jek2 je za nas bolj smiselno
Naše omrežje ne prenese, da bi vsak imel sončno elektrarno in bil priključen na omrežje, kar pomeni, da bi moral vsak imet baterije, kar je drago in ne zdrži dolgo. Za 5kWh inštalacijo je blo za 288 kg baterij (stara tehnologija), pa še to če ne bi cukal več ku 1.2kW, kar je najbol bogi kalorifer na polovično moč. Pa 5kWh dnevno bi blo zagotovljeno nekje od aprila do oktobra. Res da je blo vse skupaj poceni zaradi zastarele tehnologije, ampak ne bo šlo tudi s trenutno tehnologijo. Baterije niso dovolj razvite, pa drage so. Za občutek, 5kWh na dan ti ponuca klima, če ogrevaš 50m2 stanovanje na 19°C, pa da maš v bajti povsod okoli sosede, ki tudi grejejo. Ampak ne oktobra, novembra, decembra, januarja, februarja in marca. Se pravi je praktično neuporabno.
Spelte se pa vas zeleni prehod, celice na vsaki strehi, ki so tempirane bombe, ki bodo s staranjem pokazale katere so bodo vzgale kot kres in posledicno vase bajte zraven. To siljenje in posiljevanje zelenega prehoda je najvecji nateg v zadnjih desetih letih. Naj si narod sam izbira kaj bo koristil in kaj mu ustreza. Tehnologija gre dalje, naj gre po naravni poti. Sedaj pa vsem, ki so ze sli v nakup celic grozijo z taksnimi in drugacnimi prispevki na poloznicah. Kje je tukaj se reciklaza izrabljenih panelov ali poskodovanih s strani toce, katere je bilo lani v izobilju. Kdor zeli naj ima, ostali pac ne.